| Predstavitev |
| O športu in astmi |
| Kaj pravi znanost |
| Posledice nedejavnosti |
| Šport za boljši dih |
| Namig otrokom |
| Namig staršem in zdravnikom |
| Program plavanja |
|
|
| O športu in astmi |
|
Pred desetletjem in več je veljalo, da naj se bolniki z astmo izogibajo hujšim telesnim naporom in tudi v športu naj sodelujejo omejeno. Danes je to preživeto stališče. Zdravniki so vse bolj ozaveščeni in poučeni o vplivu športa na zdravstveni status bolnika.
Po pogovoru z nekaj študenti Fakultete za šport v Ljubljani ugotavljam, da je enako kot pri meni, obdobje pubertete sovpadlo z vse večjim ukvarjanjem s športom in vse manjšimi astmatičnimi težavami. Tudi Lakhera in drugi (raziskava) ugotavljajo, da razvoj pljuč v adolescenci bistveno vpliva na stanje pljučnih funkcij pri odraslih. Torej je ukvarjanje s športom in razvijanje motoričnih sposobnosti v dobi odraščanja izrednega pomena za zdravje in stanje bolezni v odrasli dobi.
Z razvojem pljučnih sposobnosti na določeno raven, ki jo dosežemo z redno vadbo v dobi adolescence in ohranjamo ter razvijamo še naprej v dobi odraslega, lahko stopnjo astme zmanjšamo ali celo utišamo do ravni, ko pravimo, da bolezen sicer je prisotna, simptomov pa ni. Kljub temu se lahko pojavijo obdobja, ko se simptomi po večletnem mirovanju zopet pojavijo. V takem primeru se posvetujemo z zdravnikom, poskušamo najti vzrok za poslabšanje in vadbo prilagodimo stanju bolezni.
|
|
|
| Kaj pravi znanost |
|
| Načeloma, iz svojih lastnih izkušenj in glede na pregled literature, se lahko bolnik z blago in zmerno astmo dokaj uspešno ukvarja z mnogimi športi. V raziskavi, opravljeni v Nemčiji, so anketirali 2060 vrhunskih športnikov državnega in mednarodnega razreda izbranih iz številnih športnih panog. Kar 147 (7,1%) jih je odgovorilo, da opažajo simptome bronhialne obstrukcije. Pravzaprav lahko iz preglednic št. 2 in 3 razberemo, da ni nobenega kriterija, po katerem bi lahko izbrali športe, ki za astmatike niso primerni. Tudi nepisano pravilo zdravnikov, ki največkrat priporočajo športe kratkotrajne oz. nevzdržljivostne narave ter plavanje, se že na prvi pogled izkaže za zablodo.
|
|
|
| Posledice nedejavnosti |
|
| Pomanjkanje gibanja in neenakopravno obravnavanje bolnikov z astmo ima dolgoročne negativne posledice. Bolnik je tako prikrajšan za številne psihosocialne in telesne koristi, kar vodi v socialno izolacijo in osebnostne težave in s tem do kroničnega pomanjkanja gibanja. Pomanjkanje gibanja povzroči zmanjševanje gibalnih sposobnosti in posledično poslabšanje funkcionalnih zmogljivosti organizma. To vodi k zniževanju nivoja splošnega zdravstvenega stanja ter k poslabšanju stanja bolezni. Posledica je še večja psihofizična omejenost (tudi manjše intelektualne sposobnosti in nižja učna uspešnost) in začarani krog med neaktivnostjo in boleznijo je sklenjen. Iz njega lahko stopimo le s primerno prilagojenim kinezioterapevtskim programom oz. športom.
|
|
|
| Šport za boljši dih |
|
Šport je nujen in duhovit način v premagovaju bolezni. Terapija, ki obsega gibanje/šport – kinezioterapija, mora dolgoročno, v celoti ali delno, zamenjati pasivno zdravljenje z zdravili. Vendar mora biti vadba zaradi individualnih sprememb v stanju in napredovanju bolezni, posebej prilagojena in v začetnem obdobju spoznavanja telesnih značilnosti in odziva na napor, tudi spremljana z zdravili, ki lajšajo in preprečujejo poslabšanja.
Skozi redno in primerno vadbo dosežemo večjo toleranco na napor. Kljub možnim težavam, je potrebno vedno imeti na vidiku dolgoročne koristi športa in se ne umakniti ob prvem poslabšanju. Ko izzovemo prilagoditvene mehanizme organizma, je boljše počutje le še vprašanje časa.
|
|
|
| Namig otrokom |
|
| Zaradi narave astme ne gre posploševati na podlagi posameznih primerov, vendar nam lahko primer Susan Auch, ki je osvojila olimpijsko srebro v hitrostnem drsanju, veliko pove: Susan pravi, da so jo starši vseskozi ves čas spodbujali, da lahko dela kar koli. Tudi njen zdravnik je menil, da šport lahko le koristi. Starši je niso ovirali in niso pokazali strahu ter so ji bili vedno v oporo. Njen nasvet mladim z astmo je: »Moraš vedeti, kje so tvoje meje. Tega pa ne boš nikoli izvedel, če vedno znova ne preizkušaš sam sebe!«
|
|
|
| Namig staršem in zdravnikom |
|
| Neupravičeno je bolniku z astmo »a priori« odsvetovati ukvarjanje s katerim koli športom. Treba je poznati naravo bolezni posameznika, šport, s katerim se ukvarja (ali bi se rad), in intenzivnost obremenitve. Če gre za maksimalen napor tekmovalnega športa na vrhunski ravni, je treba biti bolj previden, kot pa, če je to le rekreativno uživanje v gibanju in skrb za dobro psihofizično stanje. Navadno že bolnik sam izbere šport, ki mu ustreza. Naloga kinezioterapevta in/ali zdravnika ni, da izbere oz. prepove šport, s katerim naj bi se bolnik ukvarjal, temveč da svetuje in nauči, kako se varno ukvarjati s športom, kako spremljati stanje bolezni in kako živeti zdravo.
|
